Naravoslovje

IZBIRNI PREDMETI (Predmete izvajamo, če je prijavljeno zadostno število učencev.)

Splošni cilji pouka naravoslovja:–  Učence vzgajati v duhu pozitivnega odnosa do ljudi in naravnega okolja, –  učence motivirati za pouk naravoslovja, za samoiniciativno raziskovanje in samostojno učenje, –  vzgajati jih za kritičen odnos do ravnanja človeka v naravi za spreminjanje obstoječega stanja in predvidevanje možnih posledic, –  učiti jih osnovnih zakonitosti s področij naravoslovnih znanosti, –  učiti jih skrbeti za lastno zdravje.Pri pouku naravoslovja učenci z raznovrstnimi spoznavnimi postopki spoznavajo in razvijajo razumevanje naravoslovnih kompetenc, ki so podlaga za razumevanje pojavov v naravi, povezanosti med živo in neživo naravo ter relacijami med zgradbo, lastnostmi in delovanjem živih in neživih sistemov v okolju. Učenci pri pouku naravoslovja spoznavajo pomen naravoslovnih znanosti za napredek človeštva in pri tem oblikujejo odnos in stališča do sebe, okolja in narave ter se zavedajo pomena odgovornega ravnanja v skrbi za varnost in zdravje sebe in drugih. Z razvijanjem in urjenjem eksperimentalnoraziskovalnih veščin in spretnosti ter s spoznavanjem metodologije raziskovalnega dela, pridobivajo praktična znanja o naravoslovnih znanostih. Pridobljena znanja in spretnosti uporabijo pri prepoznavanju in reševanju problemov, s čimer učenci razvijajo kompleksno in kritično mišljenje ter inovativnost in ustvarjalnost.

POMEMBNE INFORMACIJE IN POSEBNOSTI NARAVOSLOVNIH PREDMETOV

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Splošno

• učitelji na začetku leta seznanimo učence in starše z načini preverjanja in ocenjevanja znanja, s kriteriji za pisno in ustno ocenjevanje ter ocenjevalno lestvico,
• datumi pisnih preizkusov znanja bodo objavljeni vsaj sedem dni pred datumom pisnega ocenjevanja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja bo potekalo sproti v skladu z dogovorom in v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev.

PREVERJANJE ZNANJA Z OCENJEVANJEM	NAČRTOVANA OBLIKA/ METODA PREVERJANJA	OSNUTEK ZA PRIPRAVO NALOG ZA PREVERJANJE	OPOMBE
Ustno preverjanje	Frontalna, razgovor, demonstracija	– učitelj postavlja vprašanja – učenec vleče listke z vprašanji
pisno preverjanje	Individualna reševanje teoretičnih nalog	– pisni preizkus znanja
Laboratorijsko delo	skupinska eksperimentalno delo učencev	– delovni listi
Referati in plakati	frontalno individualna skupinsko delo razgovor, razlaga	– napisano učno gradivo, ki ga učenec sam pripravi –  izdelan plakat ali Powerpoint

1. V tekočem šolskem letu bodo učenci pisali 2 pisna preizkusa znanja, ki bosta zajemala snov večjih vsebinskih sklopov;  zaradi objektivnih razlogov se lahko termini pisnega preizkusa znanja tudi prestavijo.

2.  Vsak učenec bo pridobil najmanj dve oceni iz: ustnega preverjanja in ocenjevanja ali na osnovi predstavitve pripravljenega referata s plakatom oz.  Powerpoint predstavitvijo  ali  z laboratorijskim delom.

MERILA ZA USTNO IN PISNO OCENJEVANJE ZNANJA NARAVOSLOVJA

Merilo	Opisniki za posamezne ocene
	Odlično	Prav dobro	Dobro	Zadostno	Nezadostno
Znanje	Učenec pripoveduje naučeno snov blesteče s svojimi besedami. Če pripovedovanje prekinemo se ne zmede.	Učenec nima vrzeli v znanju in naučeno snov po svoje pripoveduje.	Učenec solidno obnavlja naučeno. V znanju ima manjše vrzeli. Navaja primere iz učbenika.	Učenec zna o obravnavani snovi malo povedati. Potrebuje podvprašanja.	Učenec zmedeno in nejasno obnavlja snov.
Razumevanje pojmov in relacij med pojmi	Pojme razume do najmanjših podrobnostih in jih zna povezati.	Bistvo pojmov in relacije med njimi pravilno razume in pojasnjuje na primerih, ki mu jih pove učitelj.	Razumevanje pojmov je plitko. Relacije med posameznimi pojmi skoraj ne pozna.	Razumevanje pojmov je zelo slabo, pojmov ne povezuje med seboj. Zadosti minimalnim standardom znanja.	Pojmi so mu megleno znani. Ne zadosti minimalnim standardom znanja.
Sposobnost sklepanja, analiziranja in reševanja problemov.	Znanje uporablja pri reševanju problemov, ki v šoli niso bili obravnavani in pri tem zadosti višjim standardom znanja. Zna razpravljati o snovi in glasno razmišljati. Pri obravnavi problema predstavi nov način reševanja. Povezuje snov več poglavij.	Pravilno sklepa in zna z manjšo pomočjo analizirati probleme. Pri reševanju posameznih problemov ima nekaj težav, v večini primerov pa jih pravilno reši. Zadosti temeljnim in nekaterim višjim standardom znanja.	Brezhibno ponovi postopek reševanja problema, ki je bil obravnavan pri pouku. Zadosti večini temeljnim standardom znanja.	Rešuje le najpreprostejše primere, ki so nujno potrebni za nadaljnje delo.	Problemov se ne zna lotiti in jih ne zna analizirati.

Ustno ocenjevanje je nenapovedano.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE SEMINARSKE NALOGE IZ NARAVOSLOVNIH PREDMETOV

OCENA	5 (odlično)	4 (prav dobro)	3 (dobro)
KRITERIJI
VSEBINA IN OBLIKA PLAKATA, PP PREDSTAVITEV	– ima viden naslov, – ima oporne točke snovi, – dobro izbran slikovni material, lepo izrezan in prilepljen, – estetsko izdelan – A3 – Strokovno izbrana vsebina v dovolj velikem obsegu	– Viden naslov, – Opornih točk je preveč, – Slikovni material ima vsebinske pomanjkljivosti lepo izrezan in prilepljen, – izdelan je na meji estetskega, – strokovno izbrana vsebina, vendar skromen obseg.	– naslov je slabo viden, – preveč zapisanega besedila, – slikovnega materiala je premalo ali je plakat prenatrpan, površno izrezan in prilepljen, – nestrokovno izbrana vsebina, skromen obseg.
PREDSTAVITEV	– učenec samostojno pripoveduje, – ne potrebuje pomoči učitelja ali zapisanega besedila	– učenec pripoveduje s pomočjo zapisanega besedila.	– Učenec bere pripravljeno besedilo.
VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE	– učenec sam sestavi vprašanja  na svojo temo in vodi učence pri reševanju in preveritvi odgovorov	– učenec sam sestavi vprašanja, vendar ne pozna pravilnih odgovorov, – ne zna voditi ponavljanja	– učenec ne poišče oz. sestavi vprašanj za ponovitev snovi.
RAZLIČNI MATERIAL	– učenec pri predstavitvi uporabi različni material iz vsakdanjega življenja s katerim ponazori povedano.	– učenec pri predstavitvi uporabi različni material, vendar ga je premalo oz. ni dobro izbran.	– Scene pri predstavitvi ne uporabi naravnega materiala.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE EKSPERIMENTALNEGA DELA

OCENA	SPOSOBNOST KOMUNIKACIJE	SPOSOBNOST INTERPRETACIJE	SPOSOBNOST NAČRTOVANJA	ODNOS DO DELA	SPOSOB-NOST OPAZOVANJA	OCENJEVANJE VEŠČIN ROČNIH SPRETNOSTI
1	Nepovezano izražanje, učenca je potrebno voditi, ne želi sodelovati.	Površen, nenatančen, dela napake, pri delu je izgubljen.	Vedno potrebuje pomoč.	Negativen, neodgovoren, nekonstru ktiven, len, pri delu moti druge.	Nenatančno, sploh ne želi opazovati, potrebno je učenca usmerjati.	Omejene sposobnosti, nevarnost, da se pri delu poškoduje.
2	Potrebuje pomoč pri predstavitvi in izražanju.	Zaveda se pomena naloge, ima omejene sposobnosti interpretacije.	Njegovi načrti so skromni, nepopolni, neredni, občasni, zato potrebuje pomoč.	Pasiven, zlahka se zmede, raztresen, sodeluje le občasno.	Učenca je potrebno voditi, ima vrzeli v znanju, je nejasen pri opisovanju procesov ali struktur.	Potrebuje nadzor, sledi lahko le manj zahtevnim navodilom.
3	Učenca je še potrebno voditi, dela še manjše napake, ima dobro predstavitev.	Zaveda se pomena eksperimenta in napak, omejenosti opreme interpretacije so vsebinsko revne.	Zna načrtovati eksperiment.	Voljan je delati, odgovoren, vesten.	Le včasih je pri delu površen, opazi podrobnosti, sicer pa je pri delu natančen.	Dela varno, si organizira delo, zna uporabljati dodatna navodila.
4	Dobra, jasna, zanesljiva komunikacija, kritična ocenitev lastnega dela.	Ne potrebuje dodatnih pojasnil, zna postaviti hipotezo.	Uspešno načrtuje eksperiment, zaveda se pomembnosti kontroliranega poskusa in večkratnih ponovitev.	Zainteresiran je za delo, učenec je pri delu vztrajen, rad sodeluje.	Opazi stvari na katere ni bil opozorjen, ni površen, le včasih je nenatančen.	Si dobro organizira delo, neodvisen, uspešen.
5	Zelo dobra komunikacija, učenec zna kritično oceniti lastno delo	Kritično ocenjuje delo, izsledke eksperimenta vključuje v okvir teoretičnega znanja	Učinkovito načrtuje poskus, zaveda se omejitev, poskus je ponovljiv, kritično ocenjuje poskus	Dela z navdušenjem, upošteva navodila, pri delu je iniciativen, hitro najde rešitev;	Učenec je izredno dober opazovalec, ki natančno sledi navodilom, pri delu ni nikoli površen	Odlično si organizira delo, doseže optimalne rezultate v skladu z zmogljivostjo opreme

Na oceno učenca vplivajo še:

· sodelovanje in pripravljenost za delo pri pouku,
· udeležba in uspešnost na tekmovanjih iz znanja o sladkorni bolezni, iz znanja biologije,  kemije in tekmovanjih, ki jih organizira ZOTK-a.

Navodila za označevanje napak v preizkusu znanja

pravilni odgovor
⁄⁄    napačni odgovor
!     kjer bi bilo mogoče kaj dopisati (npr.: – v +)
V   nepopolni ali manjkajoči odgovori  (npr.:  V predznak, V enota,  V postopek,  V oklepaj, V celotna rešitev)

Opombe oziroma komentarji:

• Če je ves preizkus pisan s svinčnikom, napišemo na naslovnici svinčnik.
• Če pravilni odgovor ne sledi iz smiselnega postopka reševanja, napišemo postopek.
• Če je napisanih več rešitev in ni označeno, kaj naj popravljalec upošteva, napišemo Kaj upoštevati?
• Če je učencev zapis nerazločen napišemo zapis.

Znake in opombe zapisujemo:

z rdečim kemičnim svinčnikom,
praviloma na desno stran odgovora ali računa ali zapisa,
nikoli čez učenčev zapis,
pravilnih rešitev ne dopisujemo.