KAJ JE PREDMET LIKOVNA UMETNOST
Slavni umetnostni zgodovinar Marpugo Tagliabue je nekoč zapisal da je bila umetnost v obdobju klasike posnemanje, v obdobju romantike ekspresija, v naši eri pa je ustvarjanje. Z osamosvojitvijo kategorije “umetniško” (od prejšnjih primerjav med umetniško lepim in estetsko lepim v estetski teoriji) so se razvile tudi sodobnejše koncepcije likovne vzgoje. Te temeljijo na spodbujanju kreativnosti in razvijanju likovne percepcije (sprejemanju, doživljanju in vrednotenju umetniških del).
Likovna vzgoja temelji na dveh konceptih. Prvi je bil izpeljan iz romantične umetnosti z namenom, da pri otroku razvijemo estetsko čustvovanje. Koncept je temeljil na otrokovem doživljanju umetnosti, ki ga navdihuje z estetskim čustvom in ga plemeniti. Otrok čustvuje v neposrednem stiku z umetniškimi deli. Seveda se estetsko čustvovanje povezuje s spoznavanjem in vrednotenjem umetniških del. Na tej komponenti temelji drugi koncept, izražanje umetnosti. Že gibanje za umetnostno vzgojo v začetku stoletja je poudarjalo pomen umetnosti za vzgojo človeka s pozicij ustvarjanja, kjer je bil pojem lepega zamenjan s pojmom umetnosti. Tako postane sprejemanje del aktiven odnos in ne več le pasivno uživanje. Iz teh koncepcij razviti vzgojni smoter je predvideval uvajanje otrok v dojemanje in doživljanje umetniških del ter v umetniško izražanje. Pri kakršnemkoli načrtovanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti moramo poznati cilje in smotre te dejavnosti.
SMOTRI LIKOVNE VZGOJE
Učenci se pri likovni vzgoji skozi osemletno osnovno šolanje seznanijo s prvinami likovne teorije kot osnovami likovnega mišljenja ter si razvijajo in ostre čut za likovne vrednote. Spoznavajo posamezna likovna izrazila in se jih nauče samostojno uporabljati. Ob tem uporabljajo različna orodja in izvajalske tehnike.
Ena pomembnih nalog likovne vzgoje je, da se učenci usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in v umetninah ter za vrednotenje le-teh. Ob navajanju na razumevanje različnih medijev vizualne kulture se seznanjajo tudi z likovno problematiko v okolju in ustrezno vrednotijo tudi uporabne predmete.
- Učenci si razvijajo, bogate in ohranjajo likovno izrazne ter oblikovalne sposobnosti;
- razvijajo sposobnosti opazovanja, predstavljivost, ustvarjalnost, domišljijo in likovni spomin;
- razvijajo in ostre čut za likovne vrednote;
- seznanjajo se z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo;
- seznanjajo se z začetnimi osnovami likovne teorije,
- usposabljajo se za doživljanje lepote v naravi in v umetninah in za vrednotenje likovnih del, uporabnih predmetov in okolja;
- razvijajo zanimanje in goje ljubezen do likovnih stvaritev, do nacionalne likovne kulturne dediščine ter spoznavajo vlogo likovne umetnosti v sedanjosti in preteklosti.
Naša likovna vzgoja temelji na odkrivanju in razvijanju ustvarjalnosti in likovnoizraznih sposobnosti učencev. Ob tem izhajamo iz stopnje razvoja učenčevih mentalnih motoričnih funkcij, ker je s tem razvojem tesno povezano likovno izražanje na vsaki stopnji razvoja.
Keramične maske: dela učencev pri interesni dejavnosti- likovne delavnice
LIKOVNO VREDNOTENJE
Likovno delo ni zgolj goli rezultat, na katerem bi učenec dokazal, kako spretno zna sukati čopič, kako natančno bo znal nekaj narisati in pobarvati. Likovna vzgoja ni predmet kjer bi se izkazovali posebno nadarjeni na raznih likovnih prireditvah in razstavah.
Likovna vzgoja je predmet, pri katerem:
SE UČENEC SKOZI LASTNO LIKOVNO IZRAŽANJE SREČA Z USNOVNIMI ZAKONITOSTMI LIKOVNEGA JEZIKA in RAZVIJA PSIHOMOTORIČNE SPRETNOSTI in SPOSOBNOSTI
SPLOŠNA MERILA ZA VREDNOTENJE pri LU in LS:
REŠITEV LIKOVNEGA PROBLEMA IN ZMOŽNOST BESEDNEGA OPISOVANJA LIKOVNIH POJMOV:
Tu smo pozorni na likovne pojme, ki smo jih zastavili v okviru likovne naloga. Pomembno je, da so v nastalem likovnem delu dobro opaženi, s tem dokaže razumevanje.
IZVEDBA LIKOVNE TEHNIKE:
Učenec v izdelku dokaže, da obvlada postopke in posebnosti likovne tehnike. Likovno tehniko izvede pravilno, natančno in izvirno.
IZVEDBA LIKOVNEGA MOTIVA.
Pri izvedbi likovnega motiva je izviren in domiseln, vanj vnese bogato domišljijo. Izogiba se ponavljanju in šablonskemu posnemanju vzorcev.
ODZIVNOST:
Upoštevamo učenčevo prizadevnost pri delu, vedoželjnost, veselje, sprejemanje učiteljevih spodbud…
USPEŠNOST NA POSAMEZNIH LIKOVNIH PODROČIJ:
Nekateri učenci se radi izražajo na vseh likovnih področjih. So pa tudi taki, ki imajo svoja priljubljena področja. Vse to moramo upoštevati pri merilih za končno oceno.
Cilj vrednotenja ni zgolj ocena učenčevega izdelka, temveč ocena njegovega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem učnem procesu.